EVS prostovoljski program je res super priložnost, da zaživiš čisto novo izkušnjo bivanja, ki ti bo zagotovo obogatila in spremenila življenje…še na bolje 🙂
Pred petimi leti sem od maja do oktobra kot prostovoljka preživela v ekovasi Zaježka na Slovaškem. Tam nekje na kmetiji na hribčku sredi ničesar, obkrožena z gozdovi, travniki in čudovitimi ljudmi. Tam, daleč stran od trgovin, velikih cest in osvetljav sem se naučila na čisto nov način povezati s sabo. Pa z naravo in z ljudmi. Kmetija, kjer sem živela še z ostalimi prostovoljci deluje kot v starih časih. Tako sem se naučila kuhati na peči, molzti kozice, delati sir, skuto in jogurt, peči kruh z droždi, skrbeti za vrt in s sekiro krepiti mišice rok 😉 Skoraj vse to smo počeli v skupini, kot mala družina, multinacionalno, torej zelo zanimiva družina. Haha, nekdo je navajen jesti solato pred kosilom, nekdo še kruh z medom je z vilico in nožem, ena peče izvrtsne sladice, drugi pa obožuje red in vsakič počisti kuhinjo tipitopi. Zabavali smo se v spoznavanju in rastlin, ja rastli v komunikaciji, odkrivanju svojih želja, strasti, mej in darov.
Naših običajnih ‘družinskih’ kmečkih projektov je bilo veliko, od vsakodnevnega vzdrževanja kmetije, vrtnarjena po načelih permakulture, nabiranja zelišč, dela z živalmi, lesom, ….smo redno dobili tudi kakšen nov izziv. Tako smo gostili delavnico izdelovanja lesenih žlic in posod, tradicionalne košnje s koso, naravne gradnje, izdelave lesenih piščali (leto za mano so izvedli še delavnico izdelave piva, fermentirane hrane, pletenja košar, kvačkanja in šivanja …).
Seveda smo se spoznavali tudi z vaščani, obiskovali in sodelovali s sosedi, lahko smo pomagali v vrtcu. Naša najpogostejša ‘trgovina’ je bila banka hrane, trgovina brez embalaže, kjer tako kot v starih časih iz velikih lesenih skrinj v svoje vrečke nabiraš žita, moke, stročnice, kakav,…stehtaš, izračunaš ceno, nato pa jo zabeležiš v zvezek. No zraven je pa še netrgovina, prostor kjer si izmenjuješ obleke – vedno se je kaj lušnega našlo. Domačine smo srečevali tudi na kakšnih slavjih ali delavnih akcijah. So res krasni, raznoliki in zanimivi. Nekateri (skoraj) samooskrbni, drugi mojstri naravne gradnje, muzikantje, zdravilci, doule… Ženske tam so me očarale, dosti bolj naravne, milo divje in modre.
Poleti se je na ogromnem travniku za našim domom zgodil čudovit festival z mnogimi zanimivimi delavnicami, akustično glasbo, dobro hrano in orientalsko čajnico. Tam sem res videla kakšen super magnet je Zaježka. Na Slovaškem in Češkem je ta ekovaška skupnost kar poznana, zato tja prihajajo alternativci iz vseh koncev, ljudje, ki si drznejo živeti po svoje, drugače od večine, pogumno in naravno. Jaz sem bila čisto navdahnjena! Kakor, da bi mi srečanja z vsemi temi posamezniki odpirala oči in vlivala pogum, da naj sledim svojim sanjam, ne pa nekakšnemu vnaprej določenemu planu.
Oh, ogromno prekrasnih spominov imam na teh nekaj mesecev in na vse mesece, ko sem se tja še vračala. Povedala bi lahko še ogromno… a naj zaključim le z par mojim bonbončki tistega časa
– vsak večer zvezdnato nebo
– prijatelji, super družba in veeeliko smeha
– jaz fit kot že dolgo ne
– lulanje v kompostni WC z najboljšim razgledom na vrt in v zeleno dolino
– bose nogeeee
– spoznavanje ljudi iz cele Evrope
– poliglotska jaz, slovaščina kar gre
– lupčkanje v senu
– nabiranje divje hrane
– kopanje v jezeru
– domača jajčka + zelenjava z vrta
– sprehodi v gozd
– navdahnjena!, bolj svobodna jaz
– prepevanje
– toliko velikih ljubezni
– tam nisem bila nikoli Andreja, saj te vsi takoj po tem, ko se jim predstaviš ljubko prekrstijo v nekaj slajšega…mene v Andrejka 🙂
….se bom ustavila 🙂
Če koga zamika in bi imel kakšno neorganizacijsko vprašanje, mi kar napišite, z veseljem odgovorim!
Andrejin mejl vam posredujemo, če pišete na drustvo.preplet(afna)gmail.com.
Zaježova – vabilo na prostovoljsko izkušnjo