Mladi iz Slovenije so se avgusta 2022 udeležili mladinske izmenjave v ekovasi Sieben Linden. Tole so njihovi vtisi.
Udeleženka K.
Med 17. in 28. avgustom sem se udeležila mladinske izmenjave v eko vasici Sieben Linden v Nemčiji. Prvič v življenju sem izkusila življenje na drugačen način – ne le v ekološki vasici, ki je v 80% samooskrbna, temveč tudi v skupnosti z več kot 100 člani, kjer vsak posameznik doprinese svoja znanja, sposobnosti, želje, in potrebe k živi, dinamični celoti. Lastna želja po udeležbi je izvirala predvsem iz zanimanja za trajnostno naravnan način življenja, zato so mi bile delavnice, namenjene spoznavanju okolja, obdelovanja površin, in sonaravnemu bivanju, tudi najbolj zanimive. Z veseljem sem spoznavala vasico in njene prebivalce ter poslušala njihove vtise, občutke, in izkušnje – ob delu na ogromnem vrtu (kjer dela ne zmanjka, pa naj gre za pobiranje sliv, krompirja, ali pletje), pri skrbi za zeliščni vrt, pri raziskovanju okoliškega gozda, pri mnogih delavnicah, kjer sem lahko preizkusila lastne spretnosti, ali le ob mirnih, toplih večerih, ko se tempo dneva umiri. Udeleženci izmenjave smo bili iz štirih evropskih držav, poleg slovenske in nemške skupine smo se družili še s skupinama iz Francije in Nizozemske. Menim, da smo z ostalimi udeleženci stkali prav posebno vez, tako med delavnicami, kot tudi med sproščenim druženjem zvečer, z nekaterimi pa smo tudi po končani izmenjavi ostali v stiku. Drug zanimiv aspekt pa, kot že omenjeno, je bilo življenje v skupnosti. Čeprav zase še vedno menim, da morda življenje v skupnosti ni meni najljubša oblika bivanja, je bilo izjemno zanimivo spoznavati vse procese v ozadju, ki ljudem omogočajo sobivanje na tak način – koncept nam je bil odlično predstavljen v delavnici kompasa skupnosti, ki opredeljuje vse dejavnike, ki vplivajo na uspešno in dolgotrajno skupnost. V tej izmenjavi sem se naučila ogromno novih stvari, obenem pa postala bolj pazljiva na tiste, ki sem jih že poznala, pa jim morda nisem posvečala prevelike pozornosti. V vsakdanjem življenju najpomembnejša stvar, ki sem jo s te izmenjave odnesla, pa je bilo novo zavedanje o delovanju sebe in sveta okoli mene, in želja po večnem izboljševanju le-tega.
Udeleženka J.
V ekovasi Sieben Linden sem dobila priložnost, da spoznam primere dobrih praks človekovega sobivanju v skupnosti in v povezavi z naravo.
Na izmenjavi sem si tako pridobila vpogled v življenje v skupnosti. Spoznala sem dobre in tudi slabe plati takšne oblike bivanja. Poleg tega pa sem dobila priložnost opazovati različne načine in metode za uspešno sobivanje, ki jih v vasi uporabljajo.
V ekovasi pa si prizadevajo tudi živeti v sožitju z naravo. Upoštevanje sistemov narave in naravnih zakonitosti je narmreč učinkovita praksa s katero si lahko ljudje pri bivanju prihranimo nepotrebno delo. Samo posnemanje kroženja naravnih virov, namreč poskrbi za boljši izkororistek energije. Tako pa si lahko ljudje s premišljenim načrtovanjem in delovanje prihranijo nepotrebno delo in preprečijo onesnaževanje narave.
Meni je bil najbolj zanimivi način, čiščenja in ponovne uporabe odpadnih vod. Te se iz celotne vasi stekajo v velike bazene, kjer jih ekoremediacijske rastline prečistijo, voda pa je tako primerna za zalivanje sadovnajaka. Presenetilo me je, da čistilno močverje nima neprijetnega vonja in je celo lepega videza.
Udeleženka E.
Vas je skupnostni projekt, katerega cilj je trajnostni način življenja, ki močno zmanjšuje ekološki odtis. V vasi na različne načine zmanjšujejo svoj ekološki odtis, od skrbno načrtovane infrastrukture za kroženje vode s pomočjo rastlinskih čistilnih naprav, kompostnih stranišč, solarnih celic za ogrevanje in elektriko, naravne gradnje in trajnostne pridelave hrane. Ker pa ima pri trajnostnem življenju velik pomen tudi sama skupnost se v vasi veliko dela na gradnji medsebojnih odnosov. Tudi sami smo izkusili, kako je živeti v skupnosti, saj smo z udeleženci izmenjave, v desetih dneh ustvarili svojo lastno pisano skupnost, kjer smo si razdelili različne naloge, kot je na primer priprava skupnega obroka. Da bi bolje razumeli življenje v skupnosti smo imeli tudi delavnico, kjer smo spoznali model imenovan Community Compass. Spoznali smo, kaj je pomembno za delovanje skupnosti, kaj gre lahko narobe in predvsem kako pomembno vlogo igra posameznik. Med bivanjem v ekovasi smo se lotili tudi fizičnega dela in pomagali domačinom pri vsakdanjih opravilih, kot je delo v skupnostnem vrtu, gozdu in skupnostni kuhinji. Tako smo se lahko tudi povezali direktno z ljudmi, ki živijo tukaj in spoznali njihov vsakdan. V desetih dneh se je zgodilo veliko, kot skupina smo šli skozi prijeten proces vedno večjega zaupanja in medsebojnega sodelovanja, kot posameznik pa si vsak dan spoznal nekaj novega o sebi. Danes, kakšen mesec po tej izkušnji, sem še vedno polna toplih spominov, ki so nastali v družbi isto mislečih bitij na podobni misiji – živeti čimbolj naravi prijazno.
Udeleženec K.
Bilo je super. Najbolj mi je v spominu ostala dobra kuhinja in način kako so se v vasi prehranjevali. Ogromno hrane so pridelovali na ekološki način in jo jedli svežo iz vrtov, kar je pomenilo, da je bila res dobrega okusa. Všeč pa mi je bil tudi način kako so imeli urejeno skupno preranjevanje. Za dobrih 200€ si lahko v kuhinji vsak dan jedel pripravljene vse obroke lahko pa si surovine tudi nabral v skupni kleti in si skuhal sam. Vsi obroki so bili vegenski sveži in, če moram opredeliti gurmanska mojstrovina.
Udeleženec B.
Vas in cel “community” je top. Vsak dan se zbudis poln veselja in pricakovanj. Hrana je ODLIČNA. Ljudje so prijazni, z veseljem pomagajo in odgovorijo na kaknšno vprašanje.
Vsak večer smo igrali odbojko. Po odbojki pa smo se podružili v “smoking area” na udobnih kaučih. V vasi imajo tudi krušno peč, kjer smo organizirali “pizza party”.
Vsako sredo (mogoče torek, nisem 100%) in soboto imajo v vasi odprt tudi pub, notri pa je tudi disco. Vsak dan smo imeli različne delavnice na katerih se lahko veliko naučiš. Spoznaš tudi veliko novih ljudi in vsi so kul. All in all nevrjetna izkušnja, bi ponovil 100%.
