Projekt prenašanja dvoživk na Radenskem polju
Že 7. leto zapored smo na cestnem odseku med Račno in Mlačevim postavili zaščitno ograjo za dvoživke, ki preprečuje, da bi dvoživke v času spomladanske selitve iz gozda do mrestišč in nazaj v gozd končale pod avtomobilskimi kolesi te zelo prometne ceste. Projekt je financirala Občina Grosuplje, organizator projekta pa je bil Preplet – ekološko, socialno in kulturno društvo za ustvarjalno skupnost.
Dvoživke se selijo ob mraku in ponoči, da so manj izpostavljene plenilcem. Temperatura nad 4°C ter dovolj vlage so pogoj, da se sploh odpravijo na pot, ki je za nekatere vrste lahko dolga tudi nekaj kilometrov. Začelo se je 2. marca. Dan je bil topel in deževen, zato je zvečer na cesti vse skakljalo, kar je bil jasen znak, da so dvoživke pričele selitev. Naslednji dan je že bila postavljena zaščitna ograja v dolžini 1km. Ekipa gasilcev iz PGD Čušperk ter PGD Račna jo je postavila v nekaj urah. Fantje so se znova izkazali! Teden dni kasneje smo postavili še dodatnih 500m patentirane ograje za dvoživke, ki jo je financirala Občina Grosuplje. Postavitev te ograje je hitra in enostavna, izdelana je iz trpežnih materialov ter ima primerno višino in naklon, da je dvoživke ne morejo preskočiti.
Običajno smo v enem večeru prenesli okoli 300 dvoživk. Letošnja pomlad je bila z dežjem precej skopa. Žabjo »svatbo« v pravem pomenu besede pa smo doživeli v sredo 25. in četrtek 26. marca, ko je močno deževalo. Samo v teh dveh večerih smo prenesli več kot 6000 dvoživk. Večina prostovoljcev je pomagala do 23 ure, nekateri pa še dlje, toliko časa, da smo prenesli preko ceste vse živali, ki so tisti večer prišle do ograje.
Mimoidoči vozniki ste se verjetno spraševali, zakaj smo ograjo postavili tudi na nasprotni strani ceste? No, če gredo dvoživke iz gozda “dol” v mlako na polju, morajo iz mlake še »gor« v gozd. Krastače ter rjave žabe so gozdne živali v pravem pomenu besede in se takoj po odložitvi mrestov vrnejo nazaj v gozd, pri čemer morajo ponovno prečkati cesto. Dodatna ograja nam je omogočila, da smo zaščitili tudi te živali. Vračanje v gozd je številčno in časovno bolj razpotegnjeno. Po 1. aprilu smo zaznali trend, da se že več živali seli nazaj v gozd, kot pa proti polju. Zaradi sušnih pogojev in mraza se je selitev povsem ustavila in kljub temu, da nismo prenesli proti gozdu toliko živali, kot bi si želeli, smo se odločili, da bomo ograje v celoti podrli -na obeh straneh ceste.
Tekom celotnega projekta smo na Radenskem polju prenesli 12 000 živali v smeri proti vodi in 750 v smeri proti gozdu. Dvoživke so prenašali tudi drugje po Sloveniji. Za lažjo primerjavo naj povemo, da so na Večni poti v Ljubljani prenesli 3000 dvoživk ter v Hrašah 8200. Izvajanje projekta, ki se vsako leto odvija na robu izjemno prometne ceste med Mlačevim in Račno, ne bi bilo mogoče brez srčnih in požrtvovalnih prostovoljcev. Pri postavljanju in pospravljanju ograje je sodelovalo 22 prostovoljcev, ki so opravili več kot 90 delovnih ur. Pri prenašanju živali je v 35 dneh sodelovalo 29 prostovoljcev. Večina jih je pomagala enkrat, nekaj jih je pomagalo več kot 5x, trije pa več kot 10x! Skupaj so prostovoljci pri prenašanju sodelovali 150 ur. Vsem prostovoljcem ter gasilcem se za pomoč najlepše zahvaljujemo. Brez vas nam ne bi uspelo!
Prenašanje dvoživk pa ni edina aktivnost, ki se je odvijala tekom projekta. Dvoživke smo predstavili tudi otrokom iz vrtca Kekec ter učencem OŠ Brinje. Pozitiven odziv otrok do teh malih živali nas navduši vsako leto znova! Nekateri starši so svoje otroke pripeljali tudi na Družinsko žabanje, ki se je odvijalo ob vikendih poleg postavljene ograje za dvoživke na Radenskem polju. Zelo je pomembno, da se otroci že v najzgodnejših letih seznanijo z živimi dvoživkami, premagajo morebitne strahove, ki jih imajo pred temi bitji in spoznajo, zakaj je njihova zaščita pomembna. Varovati naravo za prihodnje rodove je naša skupna odgovornost. »Zemlja je sveta. Pripada nešteto mrtvim, peščici živih in množici tistih, ki se bodo šele rodili.« Ljudstvo Penan, Malezija.